Sodobne stavbe gradimo energetsko učinkovito. Glede na zakonodajo, smemo graditi le še skoraj-nič-energijske hiše (sNES) s porabo energije za ogrevanje do 25 kWh/m2 letno. Pri tem je ekonomija že v prid pasivnim hišam, ki so energetsko še učinkovitejše. Za primerjavo smo ob osamosvojitvi v 90-ih lahko gradili energetsko potratno s porabo do cca. 150 kWh/m2a.

Energetsko varčna stavba se danes ne zgodi slučajno in je brez primernega načrtovanja in pravočasnih izračunov ni mogoče zagotoviti. Pomemben pogoj za doseganje ciljne energetske učinkovitosti je tudi ZRAKOTESNA izvedba vseh prebojev termičnega ovoja hiše.

 

Zrakotesnost stavbe se nanaša na pravilno izvedene preboje toplotnega ovoja hiše in ni namenjeno dovajanju zraka - za ta namen v stavbe vgrajujemo okna in prezračevalne sisteme. Špranje v ovoju stavbe in pomanjkljiv način vgradnje oken in vrat, pa povzroča nekontrolirane toplotne izgube v zimskem in vdore vročine v poletnem času. Omogoča kondenzacijo vlage, posledično hitrejše propadanje vgrajenih materialov in razvoj zdravju škodljive plesni. Projektanti strojne opreme pa zaradi domnevno večjih ventilacijskih izgub praviloma predimenzionirajo potrebno zmogljivost in ceno opreme za ogrevanje in prezračevanje stavbe.

 

Kdor zrakotesnosti stavbe ne posveča dovolj pozornosti, tvega pomanjkljivo izvedbo ovoja stavbe s prekomernim številom špranj. Le te lahko lastniku povprečno velike stanovanjske hiše, povzročijo tudi do 500 eur dodatnih stroškov za ogrevanje in hlajenje hiše in da zmanjšanje udobja zaradi prepiha v hiši še ne omenjamo.

 

Raziskave so nedvoumno dokazale: če v sestavu, npr. steni, ne zatesnimo 1 mm široko špranjo, se toplotna prehodnost sestava poslabša za 4,8 krat oz. poveča za 480 %.

 

Zakaj vlagati v več toplotne izolacije in hkrati dovoliti nedoslednosti pri izvedbi ometov ali drugih parnih ovir?  Odgovor:

 

Vložek v dosledno zatesnjene stike toplotnega ovoja stavbe je nižji od vseh drugih ukrepov a je po učinku enakovreden toplotnim izolacijam. Kakovost izvedbe pa bomo preverili z merjenjem zračne prepustnosti stavbe po standardu SIS EN ISO 9972

 

Veljaven Pravilnik učinkovite rabe energije PURES-3 in pripadajoča Tehnična smernica TSG-1-004_2022_ure, določata, da je "Energijska učinkovitost energetsko manj zahtevne stavbe (stanovanjske hiše ) dosežena, če stopnja izmenjav zraka n50: 

• ni večja od 1,5 h-1 za stavbe z mehanskim prezračevanjem za nove oziroma ni večja od 2 h-1 za rekonstruirane stavbe;

Pogoj za Pasivne hiše in Skoraj nič energijske hiše je zrakotesna izvedba n50 < 0,6 h-1.​